Oftalmološki utrinki
Poročilo odprave Kenija avg-sep 2017
Skupina treh mladih zdravnikov in enega absolventa medicine smo se avgusta 2017 odpravili na delo v vasico Majiwo, ki leži na Z delu Kenije. Večje mesto Kisumu je od Majiwe oddaljeno 2h z javnim prevozom. Združil nas je skupni interes do tropske medicine in dela v manj razvitem svetu.
V Majiwi nas je čakala skromna zidana hiška, kjer smo stanovali ter preživljali večino prostega časa, ter zdravstveni dom s tremi ambulantami, ki so že več kot 2 meseca čakale na prihod nove odprave. Prijazno nas je sprejel medical officer Marvin, ki je za kliniko odgovoren tudi v času, ko v Majiwi ni slovenskih odprav. Prišli pa so nas pozdravit tudi vaški starešine.
Zaradi stavke osebja v javnem zdravstvenem sistemu smo imeli veliko dela. Bili smo v vlogi splošnih zdravnikov z omejenimi možnostmi napotitev. Pacienti so prihajali od daleč, saj dober glas seže v deveto vas.
V Očesni ambulanti in očalnici Naklo so za nas pridno zbirali stara očala, jih servisirali in določili karakteristike leč. Tako smo s sabo prinesli očala, za katere smo vedeli, kakšna je dioptrija, kar nam je precej olajšalo delo s pacienti. Na koncu hodnika v kliniki smo imeli obešeno Snellenovo tabelo, kjer smo poskušali čimbolj natančno določiti dioptrijo. To je bilo nemalokrat težavno, saj nam zaradi jezikovnih ovir pacienti niso znali povedati, kaj vidijo bolje in česa ne. Težavno sporazumevanje pa so nam olajšale prevajalke, ki so prevajale iz jezika luo v angleščino. Kratkovidni so bili večinoma učenci bližnje šole ter mlajši odrasli. Starejši pa so bili daljnovidni in so prišli k zdravniku, ker ne morejo več brati biblije. Njim smo v roke dali knjigo Tropical medicine, MSF smernice ali kar škatlico z zdravili, da smo ugotovili katera očala so najbolj primerna. Pacienti so bili nad očali navdušeni, saj se jim je kvaliteta življenja izboljšala v trenutku.
Imeli smo tudi paciente, ki slabo vidijo zaradi pomanjkanja vitamina A. To se kaže z Bitotovimi pegami, nočno slepoto, suhimi očmi in vodi v slepoto. Zdravi se z nadomeščanjem velikih količin vitamina A.
Pogostejše oftalmološke težave s katerimi smo se ukvarjali na dnevni ravni, so bile tudi travma oziroma poškodba (npr. veja jih je po nesreči zbodla v zaprto oko), bakterijske infekcije očesa, suhe ter srbeče oči, občutek tujka v očesu ter katarakta oziroma zamegljena leča. Pri travmi smo oko sprali s fiziološko raztopino ter predpisali antibiotične kapljice. Pri katarakti, ki jo lahko dokončno zdraviš le operativno, smo morali pacientom povedati, da česa takega v naši skromni kliniki ne počnemo.
V zadnjih tednih dela v Majiwi pa je k nam prišla 9 letna deklica z zelo velikim trebuhom, ki je imela težave tako s prebavili kot tudi z očmi. Bila je podhranjena in že od rojstva naprej je imela težava z odvajanjem blata. Občasno je tudi izbruhala neprebavljeno hrano. Ob vsem tem pa ni dobro videla. Bila je že pri oftalmologu, kjer ji niso znali kaj dosti pomagati. Ob bolj natančnem jemanju zgodovine smo izvedeli, da po rojstvu ni odvajala blata več kot 48h. Glede na klinično sliko ter ostale podatke smo zaključili, da ima deklica zelo verjetno Hirschsprungovo bolezen pri kateri manjkajo določeni živci, ki inervirajo črevesje. Zanimo pri tem pa je, da ima cca. 50 % pacientov s to boleznijo tudi pridružene oftalmološke težave, kar samo še dodatno potrjuje našo tezo.
Izmed najrazličnejših terapij, ki smo jih predpisali pacientom, pa so bila očala tista, ki so imela največji hipni učinek. Tako so bili pacienti nad očali resnično navdušeni ter so nam bili hvaležni, da smo jim omogočili bolj kvalitetno življenje. Tega pa ne bi bilo brez pomoči Očesne ambulante in očalnice Naklo, ki se ji v imenu vseh ostalih članov odprave ter v lastnem imenu iskreno zahvaljujemo za pomoč!
Barbara Zupanc
Kranj, 28. 10. 2017
Očala, redka a pomembna
Poročilo iz Ugande
Skupina šestih mladih zdravnikov in medicinske sestre smo lansko poletje, od junija do avgusta 2016, prebili v Ugandi, kjer smo v lokalni bolnišnici pomagali pri zdravstveni oskrbi tamkajšnjega pebivalstva. Med drugim smo z očali, zbranimi s pomočjo Očesne ambulante Naklo, olajšali učne težave marsikateremu znanja željnemu otroku.
Naša skupinica z redno zaposlenimi: Z desne proti levi Jana, Tjaša. Andreja, Bogdan, Ana, Jure
Zdravstvo v Ugandi
Zravstveni sistem v tej vzhodno afriški državici namreč ne zagotavlja brazplačne zravstvene oskrbe. Razen osnovnih zdravil za zdravljenje nalezljivih bolezni, zdravil za zdravljenje življenje ogrožujočih stanj ter obveznega cepljenja otrok, je vsakemu posamezniku potrebno za svoje zdravje poskrbeti samemu. Tega so finančno zmožni le redki, večina obubožanega pebivalstva je prepuščana samemu sebi, vračem in zakonim narave. Poleg tega v Ugandi močno primankuje zdravnikov, zato večina loklanih bolnišnic poskrbi le za noseče matere. Ostali posegi se upravljajo v večjih zavodih, ki so od lokalnih skupnosti oddaljeni po več dni poti. S svojim znanjem in delom smo lokalni bolnišnici sredi jezera Bunyonyi na zahodu Ugande tako prišli še kako prav.
Otroške oči
Podobno kot pri nas, v Ugandi ogromno ljudi trpi za boleznimi oči in težavami z vidom. Te se pogosto pojavijo že v otroštvu, kar otrokom onemogoča normalen razvoj, saj se težje učijo in osvajajo ostala znanja pomembna v nadaljnem življenju. Ogromno okvar vida je povezanih že z zapleti med porodom, ki nastanejo kot posledica spolno prenosljivih okužb matere – trahom, gonoreja. Otrokove oči se ob prehodom skozi porodni kanal lahko okužijo z bakterijami, kar vodi v kronično vnetje oči in posledično do okvar vida, celo slepote. Kasneje v obdobju razvoja so otroci zaradi pomankljive prehrane, okužb, poškodb in tujkov v očesu, podvrženi težavam, ki lahko vodijo v razvoj nevarne ambliopije. Ta nastane ob okvari enega očesa v rani mladosti in onemogoči otroku normalen razvoj vidne skorje možganov. Poleg naštetih bolezni so pomembne še okvare vidne ostrine, ki prizadanejo več od četrtine otrok in mladostnikov. Otroci so lahko kratkovidni, daljnovidni ali pa zaradi neprimerne ukrivljenosti zrklja razvijejo astgmatizem oz. očesne cilindre. Okvare vida jim onemogočajo udejstvovanja v šoli in pri drugih aktivnostih ter s tem dozežka osnovne izobrazbe.
Otrok s hudo obliko škiljenja (strabizma): Okvarjeno je desno oko, najverjetneje ima ambiopijo.
Starostniki
Poleg te, najbolj izpostavljene skupine prebivalstva, je v Ugandi tudi kar nekaj starostnikov. Kljub temu, da ljudje po večini ne dosegajo tako visoke starosti kot pri nas, je starostna daljnovidnost zelo pogosta in moteča. Poslabšanje vidne ostrine na blizu, starostnikom onemogoča opravljanje ročnimih del, ki zahtevajo natančnost – tkanje, šivanje, obdelava lesa. Tovrstna dela so glavni vir zasužka, saj v Ugandi ni poskrbljeno za penzije. Zanimivo je tudi, da se starostniki pogosto pritožujejo nad težavami pri branju berila v cerkvi, ki jo redno obiskujejo.
Primer sive mrene pri starostnici: Motna očesna leča pri presvetlitvi
Druge pogoste bolezni oči
Nazadnje naj se dotaknem še težav z vidom zaradi pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom. Zaradi geografske lege in po večini sončnega vremena se pogosto razvijejo okvare očesne veznice (pterigij, pinguekule). Očesni melanom (rak pigmentnih celic) se v Ugandi pojavlja pogosteje kot pri nas. Pojav okvar očesne veznice in posledično melanoma preventivno lahko omejimo z nošenjem sončnih očal, ki si jih v Ugandi lahko privoščijo le bogatejši.
Naša edina albino bolnica: Zaradi pomanjkanja pigmenta zelo dovzetna za poškodbe zaradi UV sevanja.
Naš prispevek
V času naše doprave, smo pregledali okrog pet tisoč bolnikov, od tega najmanj petsto takih, ki so se pritoževali nad težavami z vidom. Z očali, ki nam jih je pomagala zbirati Očesna ambulanta Naklo, smo večini lahko popravili vidno ostrino v tolikšni meri, da jim težave niso nagajale v šoli ter pri vsakodnevnih opravilih. S seboj smo imeli tristo očal različne dioptrije in dodatnih petdeset sončnih očal. S pomočjo tabel za testiranje vida smo večini slabovidnim dočili primerne korekcijske leče. Bolniki zaradi nenadne spremembe nikakor niso uspeli skriti svoje hvaležnosti. Po izdaj očal so nam vedno stisnili roko in se kasneje pogosto vrnili le iz razloga, da nas spet vidijo. Druge najpogostejše okvare povezane z vidom, s katerimi smo se srečevali med delom v Ugandi, so bile okvare očesne veznice. Na srečo nismo imeli opravka z očesnim melanomom, smo pa obravnavali ogromno bolnikov s perigijem. Ta je zaradi pretirane izpostavljenosti soncu, prahu na prašnih peščenih cestah in suhemu zraku, prizadel predvsem motoriste in delavce na polju. Imeli smo tudi primer albino bolnice. Albini so zaradi pomanjkanja pigmenta, še bolj dovzetni za škodljive učinke ultravijolične svetlobe, zato si ji sončna očala prišla še kako prav. Obravnavali smo tudi nekaj primerov okužb, med katerimi je bila najhujša gonokokna okužba novorojenke, ki je mesec dni po porodu razvila hudo gnojno okužbo očesne veznice.
Novorojenček z gnojno okužbo desnega očesa (gonoreja)
Najbolj zadovoljni
Zdrvstvene težave, s katerimi smo se srečali v Ugandi so bile res nekaj posebnega. Tako hudih primerov nekaterih okužb, poškodb in kroničnih bolezni, pri nas zaradi dobre zdravstvene oskrbe ni moč opaziti. Obravnava in zdravljenje bolezni povezanih z očmi in težav z vidom je bila najbolj hvaležna naloga. V trenutku, ko je slaboviden bolnik nadel očala s pravilno določeno dioptrijo, je bilo na njegovem obrazu zaznati neizmerno srečo. V teh trenutkih smo resnično občutili, da delamo nekaj dobrega, saj so prav slabovidni bolniki, najbolj cenili naš trud. Zato bi se v imenu vseh nas članov odprave za pomoč še enkrat rad zahvalil Očesni ambulanti Naklo in vsem vam, ki ste pomagali pri zbiranju. Ob enem pa vas spodbujam k nadaljnjem zbiranju, saj se na podobno pot, poleti 2017, odpravlja naslednja odprava in sicer v Papuo Novo Gvinejo. Tudi njim bodo očala prišla še kako prav.
Srečni gospod z novimi očali
Poročilo je pripravil: Jure Potočnik
Ne moreš spremeniti sveta, lahko pa komu spremeniš svet
(Poročilo odprave Kenija jan-mar 2018)
Štirje mladi diplomanti medicinske fakultete smo v začetku leta tri mesece preživeli v vasici Majiwa na skrajnem zahodu Kenije. Kot so nas opozarjali naši mentorji, je bila Afrika ne glede na obsežne priprave kulturni šok. Udobne študijske sobice smo čez noč zamenjali za preprosto hiško s slamnato streho, brez tekoče vode, potrebe pa smo opravljali v nekaj metrov oddaljenem stranišču na štrbunk, v družbi ščurkov.
Vendar smo se na vse to zelo hitro privadili in poprijeli za delo v za evropske razmere precej improvizirani kliniki, kjer so nam pomagali lokalni sodelavci (laborant, medical officer, medicinska sestra in prevajalke).
Naše delo je bilo še najbolj primerljivo z delom družinskega zdravnika z velikim poudarkom na iznajdljivosti. Pet dni v tednu smo imeli ambulanto, trikrat tedensko dodatno še program za bolnike s kroničnimi ranami, enkrat na teden pa smo spremljali podhranjene otroke in odrasle. Zdravili smo okužbe, kronične bolezni, manjše poškodbe, malarijo…
Mnogim slabovidnim pacientom smo olajšali življenje z očali, ki nam jih je donirala Očalnica Naklo. Iz naše perspektive so očala banalnost, za marsikaterega našega afriškega pacienta pa začetek lažjega življenja.
V treh mesecih smo pregledali okrog 3000 pacientov, veliko smo se naučili, o življenju, o odnosu do sočloveka, o medicini. Vse dragocene izkušnje že uporabljamo na svoji nadaljnji zdravniški poti. Odprava nas je ponovno soočila tudi z dejstvom, da sveta in Kenijskega zdravstvenem sistemu ne moremo spremeniti, smo pa marsikateremu pacientu spremenili svet. Bilo je vredno, zato še enkrat hvala vsem, ki ste darovali svoja stara očala ali nam kako drugače pomagali.
Sara Kukman, Odprava Kenija jan-mar 2018